Uvodnik

Ne glede na to, kako privlačna so lahko usta in kakšne vse konotacije vzbujajo, so primarno predvsem organ za prehranjevanje; tudi pri ljubljenju imajo usta vlogo senzualnega požiranja ljubimca. Usta so začetni del prebavnega kanala. Vsak del ust opravlja svojo vlogo pri začetnem delu procesa prebave.

Usta sodelujejo tudi pri dejavnosti s povsem drugega dela spektra; pri tvorbi govora oziroma pri jeziku kot najbolj prefinjenem vidiku človeškega življenja. Poleg tega prenašajo tudi dih, kot življenje, duh, dušo, besedo, stvarjenje. Naša usta so opremljena z velikim številom živčnih končičev, velik del senzoričnega korteksa pa je namenjen ravno različnim aktivnostim ust. Le česa človeška usta ne zmorejo?

Posameznikov odnos od ust oziroma do objekta oralne konzumacije naprej razkriva tudi njegov odnos do življenja, čutne in čustvene stabilnosti. Oralno konzumacijo opazujemo in naslavljamo z abstraktno določeno zmernostjo oziroma pravo mero. Od svetopisemskega sklicevanja na grehe, kjer je požrešnost le ena na lestvici anomalij objestnosti in patologije posameznika, le-te predvsem v sodobni zahodni družbi dopolnjujejo skrajnosti anomalijam nasprotnega pola. Te se plastično pokažejo prav na primeru posameznikovega odnosa do hrane, njenega mesta v družbi in z njim povezanega obredja.

Umetnost reflektira sodobno družbo z vsemi njenimi partikularnostmi in pri tem ne pozablja na usta kot votlino konzumcije. Ustvarjalci v svojih delih naslavljajo oralnost kot posredovano ali izkustveno doživetje; izpostavljajo razlike med užitnim in neužitnim; odnos do objekta konzumacije; vlogi okušanja in kompenziranja. Ponujajo nam izkušnjo: kompleksno ali preprosto, racionalno in/ali doživljajsko. Včasih tudi zgolj tako, da prestrukturirajo uprizoritveni prostor v prostor srečanja začasne, a med seboj povezane skupnosti. To na skrajno učinkovit način dosežejo s postavitvijo skupne mize, s pijačo in jedačo, ki jo lahko skupaj pripravljamo, spoznavamo, okušamo in delimo.

S svojimi deli nas bodo počastili Sorour Darabi (nagrada strokovne žirije – Zürcher Theater Spektakel 2016), Chris Haring/Liquid Loft (prejemnik prestižne nagrade zlati lev za najboljšo predstavo na Beneškem bienalu 2007, dobitnik nagrade za profiliranega umetnika v polju uprizoritvenih umetnosti s strani avstrijskega Zveznega ministrstva za umetnost leta 2010), Anna Dankova, Ana Romih, Beno Novak, Ivan Mijačević, Aja Zupanec idr.

Upamo, da boste zbudili svoje čute in okusili festivalsko ponudbo; ob umetniški tudi kulinarično in vinsko!

Jasmina Založnik in Mojca Kasjak